I le palota na faia i le aoauli nei, ua teena ai e le Maota o le Malo le maliliega na faia e le peresitene o le Komisi, Jean-Claude Juncker, ma le Palemia o Peretania Theresa May, mo 391 palota faasaga ile 242 na lagolagoina.
E oo lava i le "puipuiga" o loo i totonu o le tusitusiga e aloese ai mai le faatuina o se “tuaoi faaletino” i le va o British Ulster ma le Malo tuaoi o Aialani ua lava lea e faatalitonuina ai le toatele o sui o le vaega a le Conservative lava a Me.
Ona, taeao lava ia, e tatau i le Palemene filifili pe e te manaʻo e tuua e Peretania le Iuni a Europa e aunoa ma se fefaʻatauaʻiga (le mea e taʻua o le Brexit faigata). Afai e te filifili mo lena alu ese, o le lafoaia o le Iuni o le a faia i le aso 29. Si, e pei ona foliga mai, o le Commons taeao latou te teena foi le filifiliga o le o ese e aunoa ma se maliliega, i le aso e sosoo ai, o lona uiga, o le Aso Tofi nei, e tatau ona latou, i se palota fou, "faalautele le aoga o le mataupu 50", o lona uiga, talosaga i le Iuni mo se tolopo o Brexit e suʻe ni fofo fou i le faʻalavelave lea e maua ai e le Malo Tele.
I le taimi nei, i palota, o le Conservative Party o loʻo faʻateleina le taʻitaʻia o le Leipa Party i se tulaga sili atu, lea, e ofo ai, ua sili atu ona leaga mai lenei faʻalavelave nai lo le malo o Me.
O lou finagalo
E i ai nisi masani e fa'ailoa mai Afai latou te le usitaia, o le a oʻo atu i le faʻateʻaina vave ma tumau mai le upega tafaʻilagi.
EM e le nafa ma manatu o ona tagata faʻaoga.
E te mana'o e lagolagoina i matou? Avea ma Patron ma maua avanoa faapitoa i dashboards.