vrhovno sodišče prijavil proti kakršni koli obliki pomilostitve -totalno ali delno- pri 12 cobsojen zaradi kaznivih dejanj upora, poneverbe javnih sredstev in nepokorščine z neupoštevanjem razlogov pravičnosti, pravičnosti in javne koristnosti, ki bi upravičili podelitev milostne mere.
To menijo sodniki Načelo sorazmernosti kazni ni bilo kršeno na katero so bili obsojeni, da ni nobenega dokaza ali znaka kesanja z njihove strani.
Dodaja, da argumenti, na katerih temeljijo Različne prošnje za pomilostitev tretjih oseb zameglijo pomen pomilostitve ker vlečejo kolektivno kazensko odgovornost, poleg tega pa želijo, da vlada popravi kazen, ki jo je izreklo vrhovno sodišče.
Sodišče poudarja, da obsojeni niso prispevali k upravičevanju razlogov ki bi legitimizirala uveljavljanje milostne pravice in tega v njegovem poročilu ni mogoče navesti "najmanjši dokaz ali najmanjši kanček kesanja."
»Tudi s tem, da smo to zakonsko zahtevo naredili bolj prožno in njeno zahtevo osvobodili potrebe po občutku kesanja za storjeno dejanje, nismo mogli zaznati želje po ponovni združitvi s pravnim redom, ki ga je spodkopal zločin. Sporočilo, ki ga posredujejo obsojeni pri uveljavljanju pravice do zadnje besede in v poznejših javnih izjavah, je zelo izrazito pripravljenost ponoviti napad na stebre demokratičnega sobivanja, celo ob predpostavki, da bi boj za njihove politične ideale - nesporne ustavne legitimnosti - pooblastil državljansko mobilizacijo za razglasitev nespoštovanja zakonov, zamenjavo šefa države in enostranski premik vira suverenosti«, poudarjajo sodniki.
Pri presoji pomilostitev obvezno poročilo vrhovnega sodišča, vendar Končna odločitev je v rokah vlade, ki ni neposredno povezan z njim.
Članek pripravil EM na podlagi informacij Europa Press
Vaše mnenje
Nekaj jih je norm komentirati Če jih ne upoštevate, bodo vodile v takojšnjo in trajno izključitev s spletne strani.
EM ne odgovarja za mnenja svojih uporabnikov.
Nas želite podpreti? Postanite pokrovitelj in pridobite ekskluzivni dostop do nadzornih plošč.